Park Škocjanske jame leži na skrajnem jugovzhodnem delu matičnega krasa, blizu Divače. Škocjanske jame so zaradi izjemnega podzemnega kanjona, temeljnih raziskav kraških pojavov, bogate arheološke dediščine in velike biodiverzitete od leta 1986 vpisane na UNESCOv seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Leta 1999 so bile vpisane na seznam Ramsarske konvencije mednarodno pomembnih mokrišč kot podzemno mokrišče. Celotno območje parka je bilo leta 2004 sprejeto v Unescov program MAB - človek in biosfera kot Biosferno območje Kras. Splet Škocjanskih jam je sestavljen iz številnih jam in rovov, udornic, naravnih mostov in ponorov. Ustvarila ga je reka Reka, ki po 50 km dolgem površinskem toku prav tu izgine v kraško podzemlje in se zopet pojavi na površju v izvirih ob Tržaškem zalivu. 
Regijski park vključuje izredno značilno in v svetovnem merilu neponovljivo kraško pokrajino, ko je na enem mestu največ strnjenih naravnih vrednot oz. naravne dediščine v obliki kraških ali drugih pojavov in zanimivosti.