Na vipavskem glavnem trgu kraljuje prelep baročni dvorec, ki je bil več stoletij pomembno upravno, kulturno in družabno središče zgornje Vipavske doline. Plemiška rodbina Lanthieri, po rodu iz okolice Brescie, se je na Goriško preselila v 2. polovici 15. stoletja.  Vipavsko graščino, ki jo Valvasor imenuje Novi grad, je okoli leta 1659 zgradil Anton V. Lanthieri.  Mesnati listi v okenskih ostenjih, v šopke povezane knjige, domišljijske krajine, marmorirani vzorci in nerodno naslikani figuralni prizori z zanimivo ikonografsko vsebino, vzeto iz antične mitologije in basni, izdajajo avtorstvo iste slikarske delavnice, ki je v sredini osemdesetih let 17. stoletja poslikala stene notranjščine bližnje Lanthierijeve vile na Zemonu. V duhu barokizacije je bila graščina okoli leta 1762 predelana v podeželski dvorec. Lanthieriji so graščino začeli postopoma opuščati že po prvi svetovni vojni, saj je bila tedaj, ko je bila v njej urejena poljska bolnišnica, skoraj opustošena. Po drugi svetovni vojni je bil kompleks nacionaliziran, v dvorcu pa je svoje prostore dobil Kulturni dom jugoslovanske vojske. Po letu 1991 je kompleks prevzela Občina Vipava. Rezidenčno poslopje dvorca Lanthieri je bilo obnovljeno konec leta 2012. Od začetka leta 2013 pa v njem obratuje novogoriška Visoka šola za vinarstvo in vinogradništvo.

V obokani kleti dvorca Lanthieri pa je postavljen vinarski muzej, v katerem so predstavljene pregledne zbirke trsničarstva, vinogradništva in vinarstva, ki pričajo o bogati tradiciji negovanja trte na vipavskih tleh.